{"id":11021,"date":"2020-06-08T10:10:48","date_gmt":"2020-06-08T10:10:48","guid":{"rendered":"https:\/\/ptich.si\/?p=11021"},"modified":"2025-12-31T16:40:36","modified_gmt":"2025-12-31T16:40:36","slug":"bosanski-psiho-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ptich.si\/sl\/bosanski-psiho-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Bosanski psiho v Sloveniji"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n

Pred leti sem bil postavljen pred dilemo. Ali naj v ljubljanskem Sax pubu, takrat k jazzovski glasbeni identiteti orientirane to\u010dilnice, spijem \u0161e eno pivo? Ali pa naj jo, potem ko me je razposajena dru\u017eba zapustila zaradi vi\u0161jih ciljev, pocvirnam domov? Ura se je, \u010de se ne motim, pribli\u017eevala pol deseti in odlo\u010dil se, da kljub vsemu pla\u010dam zapitek.<\/p>\n

A takrat mi je strahintrepet ter lucidni vodja gostinsko-kulturne ponudbe v Saxu dobronamerno namignil, da bi se spla\u010dalo ostati \u0161e malo dlje. Kot ponavadi je bil tudi tisti \u010detrtek na sporedu koncert. Ti so bili sicer raznolike d\u017eezisti\u010dne izpeljanke iz vseh vetrov, dasiravno je bilo tudi pristnih doma\u010dih katalen in tujih chrisov eckmanov na teh tedenskih snidenjih na pretek.<\/p>\n

Tistikrat pa se je bojda obetal \u010disto poseben dogodek, ki ga ljubitelj glasbe in neposredne besede ne sme zamuditi. Tako je vsaj predlo tistih nekaj prvoborskih poznavalcev, ki so se \u017ee nagnetli v miniaturno kamro omenjene kulturne ustanove. V kotku levo od vhoda je stal le mikrofon in kitarski oja\u010devalec. Ne ravno prepri\u010dan, da bom pri\u010da kakr\u0161nemu koli zgodovino zaznamujo\u010demu dogodku, sem vseeno po\u010dakal. Nekaj malega iz firbca, \u010de se neformalna avantgarda glasbene kritike kljub vsemu ne moti, \u0161e bolj pa zato, ker mi ni di\u0161alo sesti k delu za doma\u010do tastaturo. Ob takrat \u010disto nerelevantnem vpra\u0161anju, ali je moja steklenica piva pol prazna ali pol polna, se je za\u010delo.<\/p>\n

Bolje bi bilo re\u010di, udarilo je. Kot rafal, ki prepara bukoli\u010dno jaso. Mladostni mo\u017eakar v svojih \u0161tiridesetih je imel na sebi mikico, na kateri je kraljeval Che. Karizmati\u010den pa je bil tako zelo, da bi o prezenci lahko predaval nadebudnim igralcem na Akademiji. Nema kitara je po\u010divala na stojalu, iz njegovih ust pa so doneli recitirani verzi v \u017emahtni bosan\u0161\u010dini. \u010cez Chejevo obli\u010dje je s po\u010dasnimi, a odlo\u010dnimi gibi lepil rumen samolepilni trak, tako da je \u010dez gverilca naredil kri\u017e. To je bila prva v nizu potez tega mladostnega mo\u017eakarja, ki so se tekom let vame zarasle, kot se \u00bbporo\u010dni prstan zaraste v meso\u00ab.<\/p>\n