{"id":12390,"date":"2020-09-02T14:01:49","date_gmt":"2020-09-02T14:01:49","guid":{"rendered":"https:\/\/ptich.si\/?p=12390"},"modified":"2025-03-17T19:50:13","modified_gmt":"2025-03-17T19:50:13","slug":"kaj-je-grafem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/","title":{"rendered":"KAJ JE GRAFEM? ALI ZAKAJ IMAMO PROGRAM SPODBUJANJA \u017dENSKEGA GRAFITIRANJA IN STREET ARTA"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n

Pred kratkim sta Urbana Vrana Institute in RogLab vzpostavila poseben program za spodbujanje nastajanja \u017eenskih grafitarskih in streetartisti\u010dnih umetnin. Program se imenuje GraFEM. \u00bbGra\u00ab kot grafiti + \u00bbfem\u00ab kot femina = GraFEM, saj razumete, kajne? V enem stavku: GraFEM je namenjen opolnomo\u010denju grafitark in streetartistk ter spodbujanju in promoviranju \u017eenske grafitarske in streetartisti\u010dne kulture.<\/p>\n

Mimogrede, v jezikoslovju je \u00bbgrafem\u00ab najmanj\u0161a funkcionalna enota pisave, npr. \u010drka ali pismenka. Lahko bi torej rekli, da je \u00bbgrafem\u00ab temeljni element grafitiranja, saj je to, kot veste, v svoji sodobni razli\u010dici zraslo iz umetelnega risanja, preoblikovanja in stiliziranja \u010drk.<\/p>\n

A zakaj se program GraFEM ukvarja s spodbujanjem prav \u00bb\u017eenske\u00ab grafitarske in street art kulture, ne pa vse grafitarske in street art kulture na splo\u0161no, ne glede na spol? Da, to je pomembno vpra\u0161anje, in preden lahko nanj odgovorimo, se moramo dotakniti \u0161ir\u0161ega kulturnega in dru\u017ebenega konteksta in mal\u010dek zgodovine.<\/p>\n

\"\"
Avtor fotografije Gregor Bulc, zavod Urbana Vrana.<\/figcaption><\/figure>\n

\u010ce beremo in gledamo pri\u010devanja prvih grafitark in streetartistk, nam ne more uiti dejstvo, da jih ni bilo veliko. Nasprotno, bile so redke kot samorogi. Prva priznana newyor\u0161ka grafitarka, Lady Pink, je denimo za\u010dela grafitirati leta 1979, kak\u0161nih deset let za pionirji grafitiranja. Znamenita je njena izjava, da je bila takrat, ko je za\u010dela, na sceni ena sama grafitarka \u2013 ona sama. Leta 1982 se je pojavila v kultnem filmu Wild Style in z risanjem v zasebnih, galerijskih in ilegalnih kontekstih s\u010dasoma postala vzornica \u0161tevilnim generacijam grafitark. Danes so njena dela vklju\u010dena v \u0161tevilne muzejske zbirke, sama pa je cenjena \u00bbuli\u010dna\u00ab pedagoginja ter gostja \u0161tevilnih razprav in okroglih miz.<\/p>\n

Tudi prva zaresna grafitarka v Sloveniji, Dee282, je bila na sceni dolgo sama, \u010deprav je za\u010dela grafitirati \u0161ele leta 1995. \u00bbGovorili so mi, da je bila \u0161e ena, ki je risala, vendar je nisem nikoli spoznala,\u00ab je povedala v intervjuju za\u00a0\u010casopis za kritiko znanosti \u0161t. 231\/232<\/em>\u00a0pred kak\u0161nimi desetimi leti. \u0160e ve\u010d, nikoli ni poznala niti risala z nobeno drugo grafitarko, razen z redkimi udele\u017eenkami grafitarskih delavnic, ki jih je vodila.<\/p>\n

Grafitarke in streetartistke so bile vedno redke ptice. Prva resna antropolo\u0161ka raziskava, zakaj je tako, je pri\u0161la izpod peresa Nancy Macdonald, ki je skozi analizo pojmovanja mo\u0161kosti med grafitarji objavila prvo veliko feministi\u010dno kritiko grafitarske subkulture. Ve\u010d kot dvajset let po tistem, ko so za\u010dele kariero prve grafitarke, smo v knjigi\u00a0The Graffiti Subculture: Youth, Masculinity and Identity in London and New York<\/em>\u00a0(2001) lahko brali, kako izklju\u010dujo\u010d, klikovski in \u0161ovinisti\u010den je (bil) svet grafitarjev (v teh dveh mestih). Grafitarke, ki so \u017eelele na sceno, so morale poleg obi\u010dajnih presko\u010diti tudi ovire mansplaininga, mizoginije in spolnega nadlegovanja.<\/p>\n

\"\"
Avtor fotografije Gregor Bulc, zavod Urbana Vrana.<\/figcaption><\/figure>\n

Kljub temu so mnoge vztrajale in postajale iz leta v leto bolj cenjene. Tako med mo\u0161kimi kot med \u017eenskami. Prvi ve\u010dji spo\u0161tljiv mednarodni poklon tem dekletom in \u017eenskam (ter hkrati njihovo umetni\u0161ko konsekriranje) je bila knjiga\u00a0Graffiti Women: Street Art from Five Continents<\/em>\u00a0(2006) Nicholasa Ganza, v kateri je avtor predstavil 125 grafitark in streetartistk. Med njimi so se zna\u0161le do takrat \u0161e povsem neznane umetnice in seveda tudi kultne ustvarjalke, kot so Mickey iz Amsterdama ter Newyor\u010danki Lady Pink in Swoon. Slednja je ob \u017ee omenjeni Nancy Macdonald prispevala tudi eno izmed dveh spremnih besed.<\/p>\n

Leta 2015 je Ganz na\u00a0svojem blogu zapisal<\/a>, da je zbirka\u00a0Graffiti Women<\/em>\u00a0skoraj desetletje po izidu postala zastarela. Zato je bil vesel, da je iz\u0161el nov fotoreporterski cvetober \u017eenskih grafitov, poimenovan\u00a0All City Queens: Women in Street Art & Graffiti<\/em>\u00a0(2015), ki ga je po letih zbiranja materiala izdala grafitarka Syrup iz Velike Britanije. Poleg znamenitih protagonistk, kot so Mickey, Lady Pink in Claw, ki imajo v knjigi tudi intervjuje, se zbirka tudi tokrat \u0161ibi pod imeni \u0161tevilnih \u00bbnovih\u00ab grafitark z vseh koncev sveta.<\/p>\n

\u010ce niste ljubitelj kot \u0161peh debelih knji\u017enih kompendijev \u017eenskih grafitarskih umetnin, se vam bo s tovrstnim ustvarjanjem mogo\u010de la\u017eje seznaniti prek filmskega medija. V zadnjih petih letih so namre\u010d festivalska ob\u010dinstva razveselili vsaj trije pregledni dokumentarci o uli\u010dnih umetnicah, ki so vredni va\u0161ega \u010dasa. Najte\u017eje dostopen je nemara film\u00a0All She Wrote Anthology<\/u><\/em><\/a>\u00a0(2016) kanadske re\u017eiserke Idaline Leandro, ki je intervjuvala \u0161tevilne grafitarke severno- in ju\u017enoameri\u0161kega porekla. Potem je tu dokumentarec\u00a0Girl Power<\/u><\/em><\/a>\u00a0(2016) \u010de\u0161ke grafitarke Sany, za katerega v filmu trdi, da je \u00bbprvi tak dokumentarec o grafitarkah sploh\u00ab, saj dokumentira, kako se je sedem let sre\u010devala s \u0161tevilnimi uli\u010dnimi umetnicami iz razli\u010dnih velemest, od Moskve in New Yorka prek Cape Towna do Kabula in Sydneyja.<\/p>\n

\"\"
Avtorica fotografije Daria Sannikova, Pexels.<\/figcaption><\/figure>\n

Najnovej\u0161i dokumentarni film na na\u0161o temo se imenuje\u00a0Street Heroines<\/u><\/em><\/a>\u00a0(2019) in v produkcijskem smislu deluje najbolj profesionalno. V njem se pojavijo \u0161tevilne priznane grafitarke iz preteklosti in sedanjosti, ki plasti\u010dno predstavijo svoj polo\u017eaj. \u010ceprav sta od omenjene feministi\u010dne kritike grafitarske subkulture Nancy Macdonald minili domala dve desetletji, se tudi v tem filmu pojavljajo podobna pri\u010devanja. Kljub izklju\u010devalnim metodam \u017eenske posku\u0161ajo biti zraven na tak\u0161en ali druga\u010den na\u010din. \u010ce ne kot grafitarke, pa kot fotografinje, galeristke, kustosinje itd. V filmu denimo govori tudi Martha Cooper, ki je leta 1984 v soavtorstvu s Henryjem Chalfantom objavila \u00bbgrafitarsko biblijo\u00ab\u00a0Subway Art<\/em>, \u0161e danes pa je med najbolj cenjenimi grafitarskimi fotografi in poznavalci grafitov sploh. \u00bbMislim, da mo\u0161ki do dolo\u010dene mere \u017eenskam ne dovolijo zraven, kar povezujem tudi z mo\u0161kim tovari\u0161tvom,\u00ab pove Martha Cooper in doda: \u00bbNe gre za to, da bi mo\u0161ki rekli: \u2018Tega ti ne zmore\u0161.\u2019 Pa\u010d pa \u017eenskam preprosto ne pustijo v svoj notranji krog.\u00ab<\/p>\n

Slovenska grafitarka Dee282 je imela s svojimi mo\u0161kimi kolegi mnogo bolj\u0161e izku\u0161nje, a se opazkam in podcenjevanju mo\u0161kih tudi ona ni mogla izogniti: \u00bbNeko\u010d sta neka dva za\u010dela nekaj izzivati, ampak jaz take ignoriram. Ko sem na steno napisala neko mo\u0161ko ime, je eden za\u010del: \u2018Zaljubljeni smo, zaljubljeni smo!\u2019 Dvakrat se je tudi zgodilo, da je pri\u0161el tip mimo in me spra\u0161eval v smislu: \u2018Kaj bo\u0161 pa ti?\u2019 ali pa: \u2018A ti kaj pomagam, pun\u010di?\u2019 (…) Edino ta varianta je, da te podcenjujejo, ko stopi\u0161 zraven. Ko za\u010dne\u0161 risati, pa vidijo, da zna\u0161. Aja, enkrat je pa pri\u0161el zraven en grafitar, ko je bilo \u017ee skoraj kon\u010dano, in za\u010del nesramno sikati, da zdaj pa \u017ee vsak lahko packa po stenah. Takrat sem se pa zdrla nanj, da naj se spelje.\u00ab\u00a0(\u010casopis za kritiko znanosti, \u0161t. 231\/232)<\/em><\/p>\n

Ne podcenjevanje ne mizoginija nista zaustavila pohoda grafitark. Na sceni vztrajajo in ostajajo, saj mnoge spadajo v sam vrh grafitarske in streetartisti\u010dne ustvarjalnosti. V zadnjem \u010dasu v popularnih tujih medijih tako pogosto naletimo na \u010dlanke tipa \u00bb5 streetartistk, ki preka\u0161ajo Banksyja\u00ab ali \u00bbPozabite na grafitarje, tu je 10 najbolj\u0161ih grafitark na svetu\u00ab. \u010ceprav s takimi seznami na prvi pogled ni ni\u010d narobe, se zdi, da je grafitiranje postalo le \u0161e eno podro\u010dje, kjer morajo \u017eenske dokazovati, da tudi \u00bbme to zmoremo\u00ab. Tako kot pri te\u017ea\u0161kih delih, voja\u0161tvu ali nogometu morajo \u017eenske tudi pri grafitiranju poudarjati, kako visoko lahko plezajo, kako hitro lahko te\u010dejo in s kak\u0161no lahkoto prena\u0161ajo bole\u010dino in strah.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\"\"
Avtor fotografije Gregor Bulc, zavod Urbana Vrana.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/article>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n

Novinarji in novinarke v teh medijskih prispevkih to vsekakor poudarjajo, ker grafitarke to res zmorejo. V prej omenjenem intervjuju Dee282 pove, da je u\u017eitek premagovati mo\u0161ke pri grafitiranju: \u00bbPodobno je v \u0161portu, kjer se, ko premaga\u0161 enega tipa, podzavestno veliko bolje po\u010duti\u0161. \u0160e vedno ima\u0161 v glavi meje, da \u017eenske nekaterih stvari ne moremo tako dobro opraviti, \u010detudi to ni res.\u00ab V dolo\u010denem, nekoliko ozkem smislu so zato reporta\u017ee o grafitarkah, ki so primerljive z mo\u0161kimi ali bolj\u0161e od njih, napredne in opolnomo\u010dujo\u010de. \u010ce ne drugega, pripomorejo k vzpostavljanju sistema vzornic za tista dekleta, ki \u0161ele prihajajo na sceno. A problem bi utegnil biti v tem, da tak\u0161ni \u010dlanki po navadi ne obravnavajo zakoreninjenih dru\u017ebenih pogojev in razmerij mo\u010di, ki botrujejo neenaki zastopanosti \u017eensk v grafitiranju in uli\u010dni umetnosti. Seveda nekatere \u017eenske zmorejo vse, kar zmorejo grafitarji, in \u0161e ve\u010d, a to \u0161e ne pomeni, da se ve\u010dina \u017eensk na ulici po\u010duti varne. To \u0161e ne pomeni, da mimoido\u010di (in grafitarski soustvarjalci) \u017eensk ne objektificirajo, da jih spolno ne nadlegujejo ali celo zlorabljajo.<\/p>\n

Tako kot pot v pregovorni pekel je tudi pot v reprodukcijo patriarhata tlakovana z dobrimi nameni. Recimo z dobrimi nameni tistih, ki \u017eelijo tudi pri grafitiranju pokazati, da je najbolj pomembno, da se pe\u0161\u010dica \u017eensk lahko primerja z mo\u0161kimi in jih celo preka\u0161a. Kljub individualnim biografijam, ki pri\u010dajo o vrhunskih dose\u017ekih grafitark, je na sistemski ravni grafitiranje namre\u010d \u0161e vedno mo\u0161ka domena, prostor, v katerem prevladujejo tipi. Ne le zaradi \u0161ovinizma \u2013 \u010deprav tudi zato \u2013 temve\u010d zlasti zato, ker v dru\u017ebi niso zagotovljene razmere, ki bi ustvarjalkam grafitov in street arta omogo\u010dile enak ob\u010dutek varnosti, kot ga imajo mo\u0161ki.<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n
\n
\"\"
Avtorica fotografije Felicity Tai, Pexels.<\/figcaption><\/figure>\n

\u00bb\u010ce si tip, je verjetno la\u017ee, kot \u010de si \u017eenska in pono\u010di leta\u0161 naokoli. V na\u0161em doma\u010dem okoli\u0161u sem si upala sama hoditi naokoli pono\u010di. Neko\u010d sem \u0161la na neko steno in je pri\u0161el neki tip ven iz teme, nekje tam na polju, in ne ve\u0161, kaj ti bo zdaj naredil. Bilo je precej stra\u0161no, tako da sem se skrila na polje in legla v sneg ter po\u010dakala, da bo \u0161lo tisto mimo, karkoli je \u017ee bilo.\u00ab Takole je o ob\u010dutku varnosti pri\u010dala slovenska grafitarka Dee282 v omenjenem intervjuju. Tak\u0161nih pri\u010devanj najdete med grafitarkami na stotine. In zdi se, da seznami najbolj prodornih grafitark v priljubljenih medijih ne prispevajo prav dosti k izbolj\u0161anju te situacije ali zmanj\u0161anju strahu \u017eensk pred uli\u010dnim nasiljem.<\/p>\n

Spremembe sistema seveda ne pridejo \u010dez no\u010d. Zato bo \u0161e dolgo trajalo do takrat, ko bodo mediji grafitarke obravnavali zunaj okvira spola oziroma bodo o spolu govorili le v primeru, ko bo grafitarka to tematiko v svojih delih dejansko tudi izpostavljala. Slepota za spol pri grafitarskih kritikih danes zveni domala utopi\u010dno. Morda neko\u010d ne bo tako, a dokler se to ne zgodi, bodo streetartistke in grafitarke (ter njihove zaveznice in zavezniki v filmskih, fotografskih, galerijskih, birokratskih in drugih podpornih poklicih) primorane nadaljevati z inoviranjem feministi\u010dnih strategij za varnej\u0161e \u017eivljenje in delo. Kajti \u017ee \u0161tirideset let mnoge grafitarke na razli\u010dnih koncih planeta uporabljajo strategije zoperstavljanja tak\u0161nim in druga\u010dnim oblikam izklju\u010devanja, mizoginije in nasilja.<\/p>\n

Najbolj osnovna strategija je izogibanje nevarnostim na ulici, kar pogosto pomeni izogibanje ilegalnemu ustvarjanju, toda obenem to pomeni tudi sprejetje ni\u017ejega statusa v dominantni (beri: zlasti mo\u0161ki) grafitarski subkulturi. Mnoga dekleta \u2013 status gor ali dol \u2013 se po za\u010detni vnemi sprejanja v ilegali premaknejo v zavetje naro\u010denih muralov in legalnega grafitiranja. Tudi Dee282, recimo, je kmalu po kon\u010danem faksu pre\u0161la na legalno grafitiranje, saj si ni \u017eelela \u00bbkartoteke\u00ab, s katero bi bila ob slu\u017ebo u\u010diteljice.<\/p>\n

Pomembna strategija zoperstavljanja \u0161ovinizmu in fizi\u010dnim nevarnostim je zdru\u017eevanje v vse\u017eenske grafitarske ekipe. S tem so dekleta in \u017eenske za\u010dele \u017ee leta 1980, ko je Lady Pink ustanovila svoj prvi vse\u017eenski kru, poimenovan Ladies of the Arts (LOTA), nadaljevalo pa se je s \u0161tevilnimi drugimi, med njimi tudi s prodornim britanskim krujem Girls On Top, ki deluje od leta 2000 in katerega \u010dlanica je tudi omenjena Syrup, avtorica knjige\u00a0All City Queens<\/em>.<\/p>\n

\u00bbKo se \u017eenske zberejo in grafitirajo ali gradijo ali nekaj ustvarjajo, pride do druga\u010dne dinamike,\u00ab pravi v dokumentarcu Street Heroines \u0161e ena od legendarnih grafitark, TooFly. In sode\u010d po petnajstletni raziskavi grafitark, objavljeni v knjigi\u00a0Graffiti Grrlz: Performing Feminism in the Hip Hop Diaspora<\/em>\u00a0(2018) Jessice Nydie Pab\u00f3n-Col\u00f3n, sta tak\u0161no skupinsko ustvarjanje in vzpostavljanje varnih \u00bb\u017eenskih\u00ab prostorov dve izmed pomembnih zna\u010dilnosti sodobnega \u017eenskega grafitarskega gibanja.<\/p>\n

\"\"
Avtor fotografije Tnarg, Pexels.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n

\u010cetudi se ve\u010dina grafitark nima za feministke, feminizem vseeno \u017eivijo, pravi Pab\u00f3n-Col\u00f3nova. Pri njih ne gre za feminizem besede, temve\u010d za feminizem akcije. Feminizma ne govorijo, ampak ga delajo. Feminizma pogosto tudi ne grafitirajo, ampak \u017eivijo feministi\u010dna \u017eivljenja. Med drugim tudi tako, da ustvarjajo varne skupnostne prostore \u2013 bodisi na spletu bodisi na ulici \u2013 kjer se zdru\u017eujejo v vse\u017eenske ekipe in organizirajo vse\u017eenske dogodke. Tako se po\u010dutijo mo\u010dnej\u0161e in varne.<\/p>\n

In ko v Urbani Vrani in RogLabu i\u0161\u010demo odgovor na nemogo\u010de po\u010dasno premikanje kolesja sprememb v dru\u017ebi, je morebiti spodbujanje tovrstnih \u00bb\u017eenskih\u00ab strategij najve\u010d, kar lahko tukaj in zdaj naredimo za zmanj\u0161evanje patriarhalnih pritiskov na grafitarke in streetartistke. Ne \u017eelimo torej pasti v ideolo\u0161ke in prakti\u010dne pasti slavljenja izjemnih grafitark, prav tako se ne mislimo ujeti v izklju\u010dujo\u010de mre\u017ee grafitarskih alfa ma\u010dov, temve\u010d posku\u0161amo vzpostaviti progresiven program, ki bo \u017eenskam omogo\u010dil la\u017eji dostop do varnih javnih prostorov in kreativno delovanje v mo\u010dni \u017eenski skupnosti.<\/p>\n

RogLab tak\u0161en varen prostor in mo\u010dno \u017eensko skupnost \u017ee vrsto let ima. Med njegovimi uporabniki je namre\u010d kar 70 odstotkov \u017eensk, kar je evropski unikum na podro\u010dju tehnolo\u0161kih organizacij. Ker ima RogLab torej izku\u0161nje s promocijo \u017eenske udele\u017ebe, na podro\u010dju, kjer sicer dominirajo mo\u0161ki, in ker se Urbana Vrana spozna na uli\u010dno umetnost, smo si drznili vzpostaviti program, s katerim bomo, upamo, razburkali \u017eenske grafitarske in streetartisti\u010dne vode v Sloveniji. GraFEM bo namre\u010d redno gostil doma\u010de in tuje ustvarjalke, ki bodo celoten RogLab vsaki\u010d na novo ovile v svoje grafitarske ali streetartisti\u010dne umetnine, za name\u010dek pa bodo v okviru GraFEMa vzniknili GraFEM blog<\/u><\/a>, izobra\u017eevalne delavnice, razprave in grafitarski ogledi, ki bodo, upamo, prispevali k premisleku o vlogi \u017eensk na slovenski in mednarodni grafitarski in streetartisti\u010dni sceni.<\/p>\n

Koliko grafitark poznate v svojem okolju? Trenutno je slovenske grafitarke mo\u010d pre\u0161teti na prste ene roke. Od tega jih je ve\u010dina \u00bbv pokoju\u00ab. Ko bomo vsi skupaj poznali vsaj deset slovenskih grafitark in streetartistk, ki bodo delovale ne le ilegalno, temve\u010d tudi na razli\u010dnih umetni\u0161kih in pedago\u0161kih podro\u010djih, bo \u010das, da se program GraFEM morda zaklju\u010di. Do takrat pa se bomo z veliko vnemo ukvarjali s spodbujanjem \u017eenske veje grafitarske in street art kulture. Stopite nam naproti!<\/p>\n

 <\/p>\n

\n

Besedilo: Meta \u0160tular<\/a> & Gregor Bulc<\/p>\n

Naslovno fotografijo grafitarke Nez Pez je posnel Branko \u010ceak<\/a>.<\/p>\n

 <\/p>\n

GraFEM nastaja v koprodukciji zavoda Urbana Vrana in RogLaba.<\/p>\n

\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

 <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/article>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/article>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/article>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred kratkim sta Urbana Vrana Institute in RogLab vzpostavila poseben program za spodbujanje nastajanja \u017eenskih grafitarskih in streetartisti\u010dnih umetnin. Program se imenuje GraFEM. \u00bbGra\u00ab kot grafiti + \u00bbfem\u00ab kot femina = GraFEM, saj razumete, kajne? V enem stavku: GraFEM je namenjen opolnomo\u010denju grafitark in streetartistk ter spodbujanju in promoviranju \u017eenske grafitarske in streetartisti\u010dne kulture. Mimogrede, […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":11835,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[73,61,54],"tags":[93,91,97,105,95],"class_list":["post-12390","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news-all","category-news-sl","category-uncategorized-sl","tag-blog","tag-grafem","tag-grafiti-in-street-art","tag-slovenija","tag-zenske"],"yoast_head":"\nFeministi\u010dna tura z mag. Jasmino Jerant tudi v za\u010detku julija<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Zavod Urbana Vrana organizira znamenito feministi\u010dno turo po Ljubljani za staro in mlado, gosposko in damsko. Dobimo se na Gornjem trgu!\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Feministi\u010dna tura z mag. Jasmino Jerant tudi v za\u010detku julija\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Zavod Urbana Vrana organizira znamenito feministi\u010dno turo po Ljubljani za staro in mlado, gosposko in damsko. Dobimo se na Gornjem trgu!\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Ptich\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/PtichSlovenia\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2020-09-02T14:01:49+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-03-17T19:50:13+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Neza_Roglab-5.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"800\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"laganosportski\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"laganosportski\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"12 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"laganosportski\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/87f1654008fb02442dde62aa7c216b42\"},\"headline\":\"KAJ JE GRAFEM? ALI ZAKAJ IMAMO PROGRAM SPODBUJANJA \u017dENSKEGA GRAFITIRANJA IN STREET ARTA\",\"datePublished\":\"2020-09-02T14:01:49+00:00\",\"dateModified\":\"2025-03-17T19:50:13+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/\"},\"wordCount\":2493,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/10\\\/Neza_Roglab-5.jpg\",\"keywords\":[\"BLOG\",\"GraFEM\",\"GRAFITI IN STREET ART\",\"SLOVENIJA\",\"\u017dENSKE\"],\"articleSection\":[\"News-all\",\"News-sl\",\"Uncategorized @sl\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/\",\"name\":\"Feministi\u010dna tura z mag. Jasmino Jerant tudi v za\u010detku julija\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/10\\\/Neza_Roglab-5.jpg\",\"datePublished\":\"2020-09-02T14:01:49+00:00\",\"dateModified\":\"2025-03-17T19:50:13+00:00\",\"description\":\"Zavod Urbana Vrana organizira znamenito feministi\u010dno turo po Ljubljani za staro in mlado, gosposko in damsko. Dobimo se na Gornjem trgu!\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/10\\\/Neza_Roglab-5.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/10\\\/Neza_Roglab-5.jpg\",\"width\":1200,\"height\":800},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/kaj-je-grafem\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"KAJ JE GRAFEM? ALI ZAKAJ IMAMO PROGRAM SPODBUJANJA \u017dENSKEGA GRAFITIRANJA IN STREET ARTA\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/\",\"name\":\"Ptich\",\"description\":\"Glasbeni izleti & urbane ture | Ljubljana | Slovenija\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#organization\",\"name\":\"Ptich\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/05\\\/ptich-logo-mali.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/05\\\/ptich-logo-mali.png\",\"width\":135,\"height\":40,\"caption\":\"Ptich\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/PtichSlovenia\\\/\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/87f1654008fb02442dde62aa7c216b42\",\"name\":\"laganosportski\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/121c035730a9a139bd7a88b8fd9f2166d16a959771369011d043d6d01676ec61?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/121c035730a9a139bd7a88b8fd9f2166d16a959771369011d043d6d01676ec61?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/121c035730a9a139bd7a88b8fd9f2166d16a959771369011d043d6d01676ec61?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"laganosportski\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/ptich.si\\\/sl\\\/author\\\/laganosportski\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Feministi\u010dna tura z mag. Jasmino Jerant tudi v za\u010detku julija","description":"Zavod Urbana Vrana organizira znamenito feministi\u010dno turo po Ljubljani za staro in mlado, gosposko in damsko. Dobimo se na Gornjem trgu!","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Feministi\u010dna tura z mag. Jasmino Jerant tudi v za\u010detku julija","og_description":"Zavod Urbana Vrana organizira znamenito feministi\u010dno turo po Ljubljani za staro in mlado, gosposko in damsko. Dobimo se na Gornjem trgu!","og_url":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/","og_site_name":"Ptich","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/PtichSlovenia\/","article_published_time":"2020-09-02T14:01:49+00:00","article_modified_time":"2025-03-17T19:50:13+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":800,"url":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Neza_Roglab-5.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"laganosportski","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"laganosportski","Est. reading time":"12 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/"},"author":{"name":"laganosportski","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#\/schema\/person\/87f1654008fb02442dde62aa7c216b42"},"headline":"KAJ JE GRAFEM? ALI ZAKAJ IMAMO PROGRAM SPODBUJANJA \u017dENSKEGA GRAFITIRANJA IN STREET ARTA","datePublished":"2020-09-02T14:01:49+00:00","dateModified":"2025-03-17T19:50:13+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/"},"wordCount":2493,"publisher":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Neza_Roglab-5.jpg","keywords":["BLOG","GraFEM","GRAFITI IN STREET ART","SLOVENIJA","\u017dENSKE"],"articleSection":["News-all","News-sl","Uncategorized @sl"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/","url":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/","name":"Feministi\u010dna tura z mag. Jasmino Jerant tudi v za\u010detku julija","isPartOf":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Neza_Roglab-5.jpg","datePublished":"2020-09-02T14:01:49+00:00","dateModified":"2025-03-17T19:50:13+00:00","description":"Zavod Urbana Vrana organizira znamenito feministi\u010dno turo po Ljubljani za staro in mlado, gosposko in damsko. Dobimo se na Gornjem trgu!","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/#primaryimage","url":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Neza_Roglab-5.jpg","contentUrl":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Neza_Roglab-5.jpg","width":1200,"height":800},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/kaj-je-grafem\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/ptich.si\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"KAJ JE GRAFEM? ALI ZAKAJ IMAMO PROGRAM SPODBUJANJA \u017dENSKEGA GRAFITIRANJA IN STREET ARTA"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#website","url":"https:\/\/ptich.si\/sl\/","name":"Ptich","description":"Glasbeni izleti & urbane ture | Ljubljana | Slovenija","publisher":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/ptich.si\/sl\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#organization","name":"Ptich","url":"https:\/\/ptich.si\/sl\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/05\/ptich-logo-mali.png","contentUrl":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/05\/ptich-logo-mali.png","width":135,"height":40,"caption":"Ptich"},"image":{"@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/PtichSlovenia\/"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/ptich.si\/sl\/#\/schema\/person\/87f1654008fb02442dde62aa7c216b42","name":"laganosportski","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/121c035730a9a139bd7a88b8fd9f2166d16a959771369011d043d6d01676ec61?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/121c035730a9a139bd7a88b8fd9f2166d16a959771369011d043d6d01676ec61?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/121c035730a9a139bd7a88b8fd9f2166d16a959771369011d043d6d01676ec61?s=96&d=mm&r=g","caption":"laganosportski"},"url":"https:\/\/ptich.si\/sl\/author\/laganosportski\/"}]}},"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/ptich.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Neza_Roglab-5.jpg","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12390","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12390"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12390\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12654,"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12390\/revisions\/12654"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11835"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12390"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12390"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ptich.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12390"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}