Oblači se v črno, ni poročena, nima otrok, navdih za svoje pesmi in besedila črpa iz slovenskih ljudskih pripovedi, je behemotska ljubiteljica mačk. To je le nekaj njenih lastnosti, zaradi katerih ji mnogi pravijo čarovnica. Poleg tega je brez dlake na jeziku, provokativna in uporniška, o njej pa se tudi veliko polemizira. Nedvomno ne ustreza kalupu, ki je v družbi namenjen ženskam. Tudi zaradi tega ji pravijo čarovnica. Njej pa verjetno sploh ni mar. Nenazadnje je ta naziv lahko tudi kompliment, saj so bile čarovnice tiste ženske, ki so bile za svoj čas napredne, močne in pogumne. Torej nič takega, zaradi česar bi bilo človeka lahko sram. Hkrati pa tako razumevanje ponuja tudi priložnost za premik z označevalca nazaj na pravo stran zgodovine.
Znana slovenska pesnica, avtorica besedil za otroke in odrasle, igralka, ilustratorka in šansonjerka – Svetlana Makarovič ni le umetnica par excellence, temveč tudi javna figura, ki podira prepreke takrat, ko se drugi zaradi strahu ali vljudnosti umaknejo. Ona se ne umika, saj ji ni mar ne za strah ne za vljudnost. S svojimi brezkompromisnimi komentarji slovenske politične in družbene realnosti topi srca ene polovice občinstva in krha potrpljenje druge. V slovenskem kulturnem in umetniškem prostoru je prav Svetlana Makarovič tista, ki jo ljudje ali obožujejo ali sovražijo. To je torej realnost njene medijske podobe.
Kladivo in nakovalo (1990), živa izvedba iz leta 2018 (izvleček)
Njeno literarno delo pa ima malce drugačen status. (Skoraj) vsi ga namreč obožujejo. Naj še bolj posplošim: če Slovenec pravi, da mu delo Svetlane Makarovič res ni všeč, potem bodisi laže bodisi njenih besedil še ni bral (kar je skoraj nemogoče, razen če samotari v jami). A pravi razlog za antipatijo najbrž tiči v drugem grmu. Najbrž je povezan z nastopi v medijih, v katerih Svetlana Makarovič pogosto napada rimskokatoliško cerkev in njene predstavnike, ali pa je povezan z njenim norčevanjem iz Slovencev, pri katerem ne izbira besed. Pa še te osebe, ki so proti njej, takrat ko jih nihče ne vidi, verjetno na skrivaj prebirajo njene pravljice.
Šalo na stran. Svetlana Makarovič je res odmevno ime, eno največjih vseh časov v slovenski umetnosti in kulturi. Njene knjige za otroke in mladino so sodobne klasike. Med odraščanjem so njene pravljice ‘požirale’ mnoge generacije slovenskih otrok. Svoja prva dela je objavila že leta 1957, danes pa še vedno piše. Podpisala se je pod več kot 300 knjig poezije, proze, pravljic, dramskih del in še česa.
Norci so zunaj (1984)
Njeni verzi pa niso hranjeni le v knjigah, temveč tudi na ploščah, saj jih pogosto spremljajo tudi note. V svoji več kot šestdeset let trajajoči karieri je Svetlana Makarovič napisala številne šansone. V njih se je, podobno kot v svoji poeziji, dotaknila tematik, kot so družbene norme, navade, morala ter uporniške in samostojne osebe, še posebej ženske.
Sama pravi, da je pisanje poezije precej drugačno od pisanja besedil za šansone, čeprav gre na prvi pogled za podobno početje. Poezija je zanjo kamnoseštvo, težka in naporna obrt. V pisanju šansonov pa uživa, predvsem ko ob besedah vznikne glasba, ki jo kajpak prav tako piše sama. Njena poezija je temačna, globoka in skrivnostna, kar je v nasprotju z njenimi šansoni, ki so pogosto duhoviti, s sarkastično, cinično ali ironično podstatjo. Na vseh ploščah, ki jih je izdala ob leta 1984, je svoje šansone interpretirala sama, saj je poleg vsega tudi odlična pianistka in pevka.
Balada o T. (1984)
Svetlana Makarovič, ki živi v Trnovem, še vedno občasno nastopa. Februarja leta 2019 je, na primer, svoj 80. rojstni dan praznovala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je razprodala vse sedeže (za več nastopov zapored). Njene šansone, včasih lirične, včasih grenke, včasih kabarejske, so tisti večer interpretirali številni izvajalci in izvajalke, sama pa je kot zvezda večera povezovala prireditev. Slovensko javnost je opomnila, da njeni šansoni niso le pesmi, temveč prava poezija, ljudje pa so v odgovor prikimali, da si Svetlana Makarovič nedvomno zasluži tudi naziv – prva dama slovenske poezije.
Besedilo: Jasmina Jerant
Prevod: Jaka Bulc
Naslovna fotografija Svetlane Makarovič: Marjan Kukec