Serijo zgodb o grafitarkah za GraFEM blog nadaljujemo z legendarno ustvarjalko! Vixen z ulic poznajo vsi, ki so na zidovih kdaj videli zelenega debelušnega ptiča ali roza ponija zaobljenih oblik. Z grafitanjem je, kot pravi, začela pozno. Prvič je risala pri dvajsetih, v tandemu z Ovco pa pod imenom Pony Mafia crew zaznamovala mnoga slovenska...Preberi več

Pred vami je drugi del besedila Helene Konda o uporniških grafitarkah iz obdobja druge svetovne vojne. (Prvi del si lahko preberete tukaj.) Ljubljana je namreč prvi razcvet ustvarjanja, ki bi ga danes imenovali politično grafitiranje in ulična umetnost, doživela med letoma 1941 in 1943 pod italijansko fašistično okupacijo, ko so veljale omejitve gibanja in policijska...Preberi več

Ljubljana je bržkone svoj prvi razcvet ustvarjanja, ki bi ga danes imenovali politično grafitiranje in ulična umetnost, doživela v letih 1941 do 1943 pod italijansko fašistično okupacijo, ko so veljale omejitve gibanja in policijska ura, ljudski protesti pa so bili preganjani z restriktivnimi ukrepi. Uporniške intervencije v javnem prostoru so v veliki meri izvajale ženske,...Preberi več

Serijo zgodb za GraFEM blog začenjamo z grafitarko DEE282, ki je kot prva ženska v Sloveniji orala ledino na področju risanja subkulturnih grafitov. Svoj prvi grafit je na ilegalno steno nasprejala pri enaindvajsetih, vrsto let pa delovala v Guten Tag Crewju. Sredi devetdesetih, ko je začenjala svojo pot, ni bila le prva, temveč tudi edina...Preberi več

Pred kratkim sta Urbana Vrana Institute in RogLab vzpostavila poseben program za spodbujanje nastajanja ženskih grafitarskih in streetartističnih umetnin. Program se imenuje GraFEM. »Gra« kot grafiti + »fem« kot femina = GraFEM, saj razumete, kajne? V enem stavku: GraFEM je namenjen opolnomočenju grafitark in streetartistk ter spodbujanju in promoviranju ženske grafitarske in streetartistične kulture. Mimogrede,...Preberi več

Stojim v vrsti na Mačkovi, prav tam, kjer je bilo nekoč treba čakati, da si dobil vse potrebne dokumente, tudi tistega ključnega, o državljanstvu. In če nisi šel v vrsto, si bil pogrešan. In če si bil pogrešan predolgo, ti niso več pustili v vrsto. To pa je bil hudič. Danes je tista mačkova drugje...Preberi več

Opozorilo! Vse je hipotetično. Samo v glavi. Samo na papirju. Sanjam, kracam, razmišljam, pogledujem na zemljevid in na vse strani neba. Kam bi šli, kam bi se zapeljali? Razmišljam kaj bi obiskal, skušam se spomniti zanimivih ljudi, ki imajo kaj pokazati in povedati. Rišem poti, računam kilometre in minute, ki se spreminjajo v ure. Ves...Preberi več

Lanskega novembra je bila v ljubljanski galeriji P74 razstava RIO: Begnagrad, Srp, D’Pravda. Zaobjela je delo treh slovenskih zasedb s preloma 1970 v zgodnja 1980 leta, ki niso igrale punka in novega vala, so pa pripadale krogu ljubljanske alternativne, neodvisne glasbeno-kulturne scene. S svojim subverzivnimi, progresivnimi in odbitimi pristopi in izrazi so segle čez konvencionalne...Preberi več

Ko se peljem po serpentinastih cestah med Ljubljano in severno Primorsko, vedno opazim, kako vseprisotna je zelena barva. Pa modra tudi. Vsi odtenki zelene in modre. Lorci bi bilo všeč. Nič drugega ni videti kot »verde te quiero verde« – zeleni gozdovi, zeleni travniki, zeleni pašniki, zelena drevesa, zelena trava. Kaj pravite, da se nič...Preberi več

Ne, to ni vprašanje o štorkljah, ampak o tem, kako se ustvarja folk glasba na neki specifični lokaciji. Kdo jo ustvari, kdo “odkrije”, kdo preoblikuje, kako in zakaj? Ljudska glasba je nekaj starega, nekaj, kar se po ustnem izročilu prenaša iz roda v rod, nekaj avtentičnega, prvobitnega, nekaj, kar nas povezuje s preteklostjo naroda, nekaj,...Preberi več