V epidemijskem času je zavod Urbana Vrana med drugim ustvarjal tudi nove kulturno-zgodovinske dogodivščine za različna občinstva. Tako je na noge postavil tudi Ljubljansko gledališko turo, ki je pred kratkim doživela premierno izvedbo ter dve ponovitvi.
V oktobru smo namreč izpeljali dve vodstvi za osnovnošolke in osnovnošolce, ki so se udeležili projekta Igrišče za gledališče, pred nekaj dnevi pa še vodstvo za pedagoške delavke in delavce v okviru projekta Tovariški abonma. Oba omenjena projekta že več let organizira ljubljanski zavod Bunker, kateremu gre tudi zasluga za idejo o vzpostavitvi gledališke ture. Bunker je namreč predlagal Urbani Vrani, naj pripravi gledališki vodeni ogled, ki bi lahko postal še kako uporaben v časih, ko bi bilo obiskovanje gledališč zaradi takšnih ali drugačnih razlogov otežkočeno. Recimo zaradi epidemije, ko se mnoge siceršnje obiskovalke in obiskovalci gledališč raje zadržujejo na prostem kakor v zaprtih prostorih.
In to smo tudi storili. Ampak kaj je sploh ta Ljubljanska gledališka tura, se najbrž že sprašujete. Takole – to je poglobljen, a hkrati duhovit vpogled v zgodovino in sedanjost ljubljanskih gledališč, ki obravnava različne gledališke oblike, stile ter ustvarjalke in ustvarjalce, ki so zaznamovali ne le ljubljansko, temveč tudi slovensko gledališče. Med njimi so kajpak slovita imena, kot so Anton Tomaž Linhart, Fran Levstik, Ivan Cankar, Ignacij Borštnik, Dušan Jovanovič, Meta Hočevar, Boris Cavazza, Mateja Koležnik, Jurij Zrnec, Simona Semenič itd.
Gledališka tura se med drugim sprašuje, kaj sploh je “slovensko” gledališče, če vemo, da je gledališče v slovenskem jeziku često nastajalo tudi izven slovenskega narodnega ozemlja, na našem geografskem področju pa so vedno delovali tudi gledališčniki, ki niso bili nujno slovenskega rodu. Tura seveda ne zapostavi dolgoletnih razprav o razmerju med “umetniškim” in “komercialnim” gledališčem, ki so se močno razbohotile že v Cankarjevem času, dandanes pa so takorekoč stalnica.
Predstavi tudi modernistične obrate in avantgardne inovacije socialističnih in post-socialističnih gledaliških kolektivov, ki še vedno močno vplivajo na gledališko produkcijo pri nas. In prav aktualna gledališča so tista rdeča nit, ki najbolj zaznamuje Ljubljansko gledališko turo, saj jih vodnice in vodniki Urbane Vrane izdatno vpletajo v vsako postojanko tega sproščenega gledališkega sprehoda, tako da se obiskovalke in obiskovalci seznanijo tudi z aktualnimi gledališkimi dogodki v Ljubljani.
Po nekaj izvedbah gledališke ture je že jasno, da je raznolike zgodovine in sedanjosti v ljubljanskih gledališčih toliko, da je vse te dogodke in prigode težko stlačiti v dvourni format sprehajalnega predavanjca. Po drugi strani pa to pomeni, da tematik za gledališke ture nikoli ne bo zmanjkalo. In prav je tako.
Ljubljanski gledališki turi so izrekli dobrodošlico številni akterji lokalne gledališke scene, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo. Prepričani smo, da se bo gledališka tura v njihovi družbi ter v družbi njihovih gledaliških kolegic in kolegov imenitno počutila.