Pred nekaj meseci je globalno medijsko krajino šokirala vest, da je Dunajska državna opera šele prvič v svoji kar 150-letni zgodovini gostila predstavo, ki jo je napisala ženska, natančneje avstrijska skladateljica Olga Neuwirth. Zgodovinski dogodek je bil še toliko bolj pomenljiv, ker je opera temeljila na romanu Orlando, fiktivni biografiji, polni menjavanja družbenega spola, ki jo je Virginia Woolf napisala leta 1928, dandanes pa velja za feministično klasiko.
Slovenske ženske, sosede svojih avstrijskih sester, nismo bile prav nič osuple. Pravzaprav smo ženske kaj malo presenečene, ko se take sorte novica pojavi v medijih. Ravno nasprotno. Običajno nam je prav zabavno, ko se skozi vse pore medijskega prostora naenkrat steka toliko ogorčenja, gneva in pravičništva. Saj je za nas ta ‘neverjetna vest’ preprosto le še en dan v našem življenju. Kot sta se med vodenjem Zlatih globusov leta 2014 namuznili komedijantki Tina Fey in Amy Poehler: »Matthew McConaughey se je letos res odlično odrezal. Za svojo vlogo v Klubu zdravja Dallas je shujšal za 20 kilogramov. Temu igralke pravijo … običajna priprava na vlogo.«
Kakor koli že, vrnimo se nazaj v našo soseščino. Novica, da je na odru Dunajske državne opere prvič izvedena predstava, ki jo je skomponirala ženska, res ni bila tako šokantna. Precej smo že navajene, da skladateljice težko zares uspejo. Tisti, ki nam ne verjamete, se lahko pogovorite s študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, glavnega konservatorija v Sloveniji. Še celo moški študentje so glede situacije precej cinično razpoloženi: »Kompozicija je na naši akademiji očitno moški svet.«
Program Glasbena umetnost: kompozicija in glasbena teorija na Akademija za glasbo je večinoma sestavljen iz moških profesorjev in moških študentov. Študentk in profesoric je več na Oddelku za glasbeno pedagogiko, kjer poteka izobraževanje za samostojno poučevanje glasbe in zborovskega petja v osnovnih in srednjih šolah ter v malih in osnovnih glasbenih šolah. Nekaj žensk je tudi na oddelkih za posamezna glasbila.
Navkljub vsemu je v Sloveniji nekaj izjemnih skladateljic. Na samem vrhu je Nina Šenk (1982), ki je prav na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomirala iz kompozicije. Kompozicijo je študirala tudi podiplomsko v Dresdnu, leta 2008 pa je magistrirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. Je dobitnica mnogih domačih in mednarodnih nagrad, njena dela pa so različni orkestri in ansambli (svetovni crème de la crème na področju klasične glasbe) izvedli na številnih mednarodnih festivalih in drugih koncertih po svetu.
Nino Šenk so leta 2019 izvolili za izredno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti. S tem je postala najmlajša članica najvišje znanstvene in umetnostne ustanove v Sloveniji, pa tudi prva slovenska skladateljica, ki je bila izvoljena v Akademijo. »S tem imenovanjem sem dobila podporo in zaupanje v to, kar sem doslej dosegla. Všeč mi je, če kdo vidi kakšen presežek, sploh da sem v kompoziciji dosegla toliko kot ženska,« je dejala na slovesnosti.
Nina Šenk skupaj s kolegicami, na primer z Nano Forte (1981), Katarino Pustinek Rakar (1979), Tadejo Vulc (1978), Urško Pompe (1969) in Lariso Vrhunc (1967), tvori močno in mednarodno priznano skupino slovenskih skladateljic, ki vztrajajo v moškem svetu kompozicije.
Situacija se je od prve slovenske skladateljice, Josipine Turnograjske (1833–1854), ki je za klavir skladala skoraj 200 let prej, močno spremenila. Turnograjska se je v svojem času borila tudi proti družbenim normam. Poleg prve skladateljice je bila tudi prva pisateljica. Prva pisateljica, ki jo je doletela kritična opazka, češ da dela s peresom, namesto da bi, ženskam primerno, sedela ob zibelki ali ob peči, kot je v pismu njenemu možu zapisal Janez Trdina, zgodovinar in pisatelj iz tistega časa.
Ja, slovenske skladateljice so v primerjavi s tistimi časi prišle zelo daleč. Turnograjska jim je lepo tlakovala pot. Vendar pa družba v nekaterih pogledih od njenih časov ni veliko napredovala. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, v katero so osebe izvoljene na podlagi svojih izjemnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti, ima trenutno 94 članov. Med njimi je točno devet žensk. Manj kot deset odstotkov torej. V razredu za umetnosti je 19 članov. Med njimi ena ženska. In ta ženska je Nina Šenk, skladateljica v moškem svetu skladateljev … umetnica v moškem svetu umetnikov.