Skozi tisočletja smo ljudje iznašli mnogo načinov za izražanje svojega “notranjega jaza”, svoje “duše” ter njene povezanosti z naravnim in nadnaravnim. Glasba je pri tem vedno igrala ključno vlogo, bodisi pri prvobitnih in šamanskih obredih bodisi pri verskih ceremonijah in newageovskih praznovanjih. Duhovni gradniki, pri čemer je duhovnost mišljena v najširšem in najmanj ideološko zaznamovanem smislu, se lahko pojavljajo v ambientalni, transcendentalni, meditativni ali newageovski glasbi, v (sodobnih in tradicionalnih) glasbah prvobitnih ljudstev, v glasbenih in zvočnih terapijah, v krščanskem rocku, gospelu in spiritualih, psalmodiji, poganskem folku, keltskem metalu, krišnakoru in še kje.
Želim vam predstaviti deset glasbenikov in zasedb s tega konca sveta, ki tako ali drugače, z zelo raznovrstnimi pristopi k ustvarjanju, raziskujejo srčiko neoprijemljive človeške izkušnje ter naše povezanosti z naravo ali pa premišljujejo o duhovni vlogi glasbe v različnih kontekstih, nenazadnje tudi s pomočjo najrazličnješih instrumentov, estetik, glasbenih slogov in žanrov.
V zgodnjih dvatisočih je Andrej Kocan kot tonski tehnik delal na Radiu Študent, zraven pa pisal še doktorat na Fakulteti za strojništvo. Kmalu je njegova življenjska pot naredila zanimiv ovinek, saj se je vpisal na študij klasične glasbe v Københavnu, potem pa po enem letu odšel na potovanje v Amazonski pragozd v Peruju. Ko je tam slišal petje staroselcev, si je obljubil, da nikoli več ne bo potoval brez opreme za snemanje terenskih posnetkov. Na svojem naslednjem potovanju je v Ukrajini ujel prve terenske posnetke ljudske glasbe in tradicionalnega bogoslužja. Ta izkušnja je še dodatno podžgala njegovo željo po tem, da bi tretje leto študija preživel na Kitajskem, saj je želel raziskati tradicionalno glasbo te države, predvsem manjšin in ljudstev, ki tam prebivajo.
Po več letih usposabljanja na področju energetskega zdravljenja je Andrej svojo željo po snemanju glasbe združil z željo po raziskovanju energij in načinov, na katere nam glasba pomaga pri vzpostavljanju stika z našo spiritualnostjo. Po dveh letih priprav je eno celo leto preživel na glasbeni akademiji v Šanghaju, od koder se je podal na svojo prvo pravo etnomuzikološko odpravo, in sicer v provinco Junan na jugozahod države. Posnetke, ki jih je nabral na poti, je sestavil v enourno glasbeno popotovanje v obliki ploščka, naslovljenega The Other Side of China. Sicer pa Andrej snema tudi zvoke narave (čebel, morja in podobnega) za sproščanje in pomirjanje.
Andrej Hrvatin, poznan tudi po umetniškem vzdevku NIMETU, je glasbenik in zvočni umetnik iz Maribora, ki s pomočjo širokega nabora ljudskih glasbil z vsega sveta raziskuje polja šamanističnih, duhovnih in staroselskih glasb. Sam pravi:
Želim opredeliti koordinate za umetniški »obred« in krmariti skozi vrtinec vseh možnosti, pri tem pa pozabiti na zadržke in vnaprej določene opredelitve dovoljenega in pričakovanega. Gre za umetnost, kič, obred, meditacijo, predstavo, koncert, za lažno ali pristno, za kompleksno ali površinsko, originalno ali reciklirano? To sploh ni pomembno. Zanimajo me neposredni učinki ter nepredelano čustveno in telesno izkustvo zvoka, ne pa konceptualizacije tega, kaj bi zvok »moral biti«.
Alja Petric svoje glasbeno in umetniško udejstvovanje posveča raziskovanju zvokov ter tradicionalnih vokalnih in glasbenih tehnik raznolikih kultur, pri čemer svoje kompozicije združuje s poezijo, džezom in sodobnimi eksperimentalnimi zvočnimi performansi. Leta raziskovanja starodavnih terapevtskih instrumentov je pred nekaj leti na albumu Zven trenutka obogatila z vokalno umetnostjo, zdaj pa obseg tega raziskovanja s pomočjo mnogih glasbenih gostov še dodatno širi.
Socialna delavka in terapevtka Irena Zupančič tehnike zvočne terapije (šamanski bobni, gongi, vibracije itd.) uporablja tako v okviru terapevtskih seans kot tudi na nastopih pred občinstvom. Leta 2016 je s klaviaturistom Rokom Lopatičem izdala ploščo ambientalne glasbe z naslovom Valovi ravnovesja.
Obstaja še veliko drugih glasbenih terapevtov in zdravilcev, ki tako pri svojem terapevtskem delu kot na nastopih uporabljajo ambientalno ali ljudsko glasbo (bodisi slovenskega izvora bodisi katero od svetovnih ljudskih glasb, zvokov ali petij).
Vedun je ansambel, ki se osredotoča na starodavno meditativno glasbo in na obuditev tradicionalnih zvokov duhovnega zdravljenja z vsega sveta. Ustanovna članica ansambla, Mira Omerzel Mirit, je skupaj s svojo zasedbo Trutamora Slovenica (zdaj poznana pod imenom Truta) ena od pionirk preporoda slovenske ljudske glasbe v 80-ih. V repertoarju in navdihu zasedbe, ki sta najprej temeljila predvsem na lokalni tradicionalni glasbi in lokalnih glasbilih, je zdaj vključena tudi glasba za zdravljenje, duhovnost in terapijo z vsega sveta.
Člani zasedbe Vedun se opredeljujejo kot glasbeniki in terapevti, ki oživljajo starodavno sveto glasbeno delovanje različnih duhovnikov zdravilcev. Z igranjem v transcendentalnem stanju zavesti obujajo pozabljene zvočne prakse. Po vsej regiji pogosto organizirajo delavnice in koncertirajo.
Ljoba Jenče je pevka, pripovedovalka in zbiralka slovenskih ljudskih tradicij. Leta 1995 je odpotovala v Tibet in Nepal, kjer je starodavne slovenske ljudske pesmi igrala ob spremljavi petja tibetanskih menihov. Po dalajlamovem obisku Slovenije leta 2002 je izdala album Lepote Modrosti, na katerem se starodavne slovenske molitvene pesmi prepletajo s petjem tibetanskih menihov reda Gjuto. Ljoba Jenče je v svoji karieri izdala veliko število albumov in nastopala v mnogih državah po vsem svetu.
Terra Mystica je glasbena zasedba, ki se od devetdesetih nenehno spreminja in razvija okrog kitarista in pesmopisca Danijela Černeta. Skupina je na prelomu tisočletij sicer razpadla, a je pred desetimi leti spet začela ustvarjati. Trenutno je sestavljena iz očeta (Danijela) in njegovega sina (flavtista Ana Černeta).
Skupina raziskuje raznorazne tradicije ljudske glasbe, new aga in progresivnega rocka, odvisno od značaja trenutnega projekta. Glasbena premisa zasedbe sloni na mistični, s soncem in vetrom prežeti kraški pokrajini, naslikani v taktih večinoma instrumentalne muzike, ki pa jo včasih spremlja tudi poezija, ponavadi najznamenitejšega kraškega pesnika Srečka Kosovela.
Po severozahodni Sloveniji, predvsem po zgornji dolini Soče, še vedno odzvanja predkrščanska mitologija in staroverstvo. Repertoar Bakaline Velike, zasedbe, ki igra pod taktirko gorskega pridelovalca sira in kantavtorja Janija Kutina, je trdno zakoreninjen v tej tradiciji in svojem okolju, ki sta navdih za hvalnice naravi, mitologiji, ljudski zapuščini, zgodovini in starodavnim verovanjem.
Njegov brat dvojček, multiinštrumentalist in izdelovalec inštrumentov Samo Kutin (ki je prav tako član Bakaline Velike), je član mednarodno priznanega tria Širom, ki občinstva navdušuje s svojo domišljijsko ljudsko glasbo, v kateri se raznolike zvočne pokrajine, prepojene z ljudsko tradicijo, srečujejo s trojico domišljijskih svetov. Zasedba, ki so jo ustanovili Samo Kutin in njegova partnerka Ana Kravanja ter Iztok Koren, je posnela tri kritiško čislane albume, hkrati pa neumorno koncertira po Evropi.
Samo in Ana transcendentalno naravo akustičnih zvokov, zaigranih na doma izdelana glasbila ali glasbila, ki sta jih našla na katerem od svojih številnih potovanj ali turnej, raziskujeta tudi kot glasbeni dvojec.
Predkrščanska, poganska verovanja odzvanjajo tudi v ustvarjanju ezoterične zasedbe Indigo, ki je pred kratkim pod naslovom Nikrmana (ki v kontekstu staroverskega verovanja pomeni prvobitno silo) izdala svoj drugi album. Glasbeni slog plošče člani zasedbe opisujejo kot eterični pop z elektronskimi in etno sestavinami. Skupina opozarja na pasti, v katere se ujema človeštvo, a vseeno verjame v spremembe, ki jih bo prinesla nova doba, ter spodbuja k iskanju boljše povezanosti z naravo in njenimi elementi.
Razgibana topografija slovenske pokrajine, v kateri je prisotno mnoštvo naravnih pojavov, ki so jih vklesali, izoblikovali ali prekrili voda, kamen, vreme in les, je ljudi vedno vabila k pogovoru s silami, ki so jo ustvarile. Hkrati je vplivala tudi na spiritualno delovanje ljudi, ki se kaže v glasbenih in drugih umetniških izkušnjah tistih, ki tu živijo ali pa so skozi ta prostor zgolj potovali. Potem pa je tu še dolga, odprta cesta, ki glasbenike z našega konca sveta vodi do odročnih kotičkov planeta, kjer se povežejo s svetom, z njegovo človeško in biološko raznolikostjo.
V Sloveniji oziroma iz Slovenije je še cela vrsta drugih glasbenikov, ki se pri svojem delu napajajo iz vodnjaka svetega, spiritualnega, mitskega in mističnega. Ta izbor, ki temelji na mojem okusu in poznavanju, je seveda le kratek uvod v nekatere protagoniste in njihovo ustvarjanje. Preostanek zakladnice v raziskovanje z veseljem prepustim vaši domišljiji in radovednosti.
Besedilo: Katarina Juvančič
Naslovna fotografija zasedbe Širom: Nada Žgank